Projekt LinkInjob prihaja v fazo izvajanja in preizkušanja učnih aktivnosti za brezposelne. V Mestni knjižnici Ljubljana smo prve učne aktivnosti za brezposelne izvedli septembru in oktobru ter nadaljevali v novembru.

V Linzu pridobljeno znanje je prva preizkušala Lilijana Pahor, vodja Borze dela v Mestni knjižnici Ljubljana. V septembru in oktobru smo tako v sodelovanju s Centrom za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog, Psihiatrična klinika Ljubljana, Univerzitetni klinični center Ljubljana izvedli dvodnevno delavnico priprave življenjepisa - »ustvari življenjepis«. Delavnica je bila izvedena za posebno ciljno skupino brezposelnih – bivše odvisnike, ki so v procesu rehabilitacije. Oba dela delavnice sta potekala v računalniški učilnici Knjižnice Otona Župančiča. Delavnica je temeljila na uporabi IKT tehnologije in kot vsebinsko predlogo zanjo smo uporabili napotke oziroma kurikulum, ki ga je pripravila Maija Lehtola iz Mestne knjižnice Vantaa. Delavnica je bila izvedena v dveh delih, vsak od njiju je trajal tri ure. Cilji delavnice so bili, da udeleženci spoznajo različne tipe življenjepisov, izberejo najprimernejšega za svoje potrebe, spoznajo značilnosti kakovostnih življenjepisov, pripravijo svoj življenjepis in predvsem, da identificirajo svoje močne točke – kompetence, spretnosti, značilnosti, ki so njihova prednost na trgu dela. Na obeh delih delavnice se je izkazalo kot izjemno pomembno motiviranje in podpora udeležencem s strani izvajalke delavnice in tudi njihove mentorice. 

Druga delavnica je potekala v Knjižnici Fužine, v okviru delovanja informacijske točke borze dela. Delavnico Govorica obraza v poslovnem svetu – obraz sta izvedli Lilijana Pahor in Polonca Lampič. Poleg značilnosti neverbalne komunikacije, predvsem obrazne mimike in njenega pomena in značilnosti v poslovni komunikaciji so udeleženci lahko praktično preizkusili različne vidike neverbalne komunikacije v situaciji izvedbe zaposlitvenega razgovora. Pri tem je bilo ključnega pomena vzajemno opazovanje med udeleženci delavnice ter povratne informacije obeh mentoric delavnice.

Skupno se je delavnic udeležilo 14 uporabnikov. Udeleženci so na koncu v evalvacijskih vprašalnikih in pogovoru izrazili pohvale in koristi, ki so jih imeli od delavnic. Eno od povratnih informacij delimo tukaj:

Odzivi in povratne informacije udeležencev so mentoricam dele motivacije za izvedbo dodatnih delavnic – z njimi nadaljujemo v mesecu januarju.

Med 1. in 4. oktobrom 2015 smo se partnerji projekta srečali v Helsinkih, kjer so nas gostili knjižničarji iz mesta Vantaa. Srečanja partnerjev se je udeležilo 15 udeležencev iz sedmih sodelujočih držav.

Največji del srečanja je obsegal dva sestanka oziroma delovni srečanji partnerjev, kjer smo se partnerji dogovarjali o:

• -          vmesnem poročilu projekta,
• -          učnih aktivnostih, ki smo jih začeli izvajati za brezposelne,
• -          vsebini e-priročnika, ki bo glavni rezultat projekta,
• -          diseminaciji, spletni strani  ter FB profilu projekta,
• -          rezultatih vmesne evalvacije projekta,
• -          finančnih vidikih projekta in
• -          partnerskem srečanju, ki bo aprila 2016 v Sloveniji.

-           

Najbolj navdihujoče so bile predstavitve že izvedenih učnih aktivnosti za brezposelne, ki smo jih v svojih državah izvedli partnerji. Med njimi je bila tudi predstavitev delavnici »ustvari življenjepis«, ki jo je v septembru izvedla Lilijana Pahor, vodja Borze dela v Mestni knjižnici Ljubljana. V tem delu je potekala bogata menjava idej o vsebinah, učnih materialih, promociji, možnih partnerjih in metodah dela. Vse predstavitve so združene v skupnem dokumentu in tako na voljo tudi drugim izobraževalcem odraslih.

Poleg sestankov partnerjev so gostitelji v program vključili tudi obiske treh knjižnic. Finska s svojim knjižničnim sistemom namreč velja za knjižničarska nebesa in to so potrdili tudi obiski knjižnic, ki so bili vključeni v program.

Prvi obisk je bil obisk gostujoče knjižnice, Mestne knjižnice Vantaa (Vantaa central library), kjer so bili posebej zanimivi: samostojnost uporabnikov, otroški oddelek, možnost izposoje medicinskih pripomočkov, studio za snemanje in montažo, »moška jama«.

V vseh pogledih je bil izjemen tudi obisk Library 10, kjer smo lahko opazovali 3D tiskalnik, 3D skener, delovno mesto za grafično oblikovanje, kreativno možnost izposoje/uporabe tabličnih računalnikov, možnosti tiskanja na majice, kotiček za sproščanje ipd. In nenazadnje ekipo navdušenih zaposlenih »netipičnih« knjižničarjev, ki delajo z uporabnikom »rama ob rami«, ki obvladajo različno tehnologijo.

Nova univerzitetno knjižnico Kaisa Kaisa Library in Helsinki, kjer je presenečala izjemna raznolikost prostorov, ki so bili domišljeno zasnovani in opremljeni glede na štiri skupine uporabnikov, ki so jih identificirali pri raziskavi uporabnikov. Posebna zahvala gre kolegicama Veeri Ristikartano and Kristinia Weimer za delitev njihovih izkušenj in pogledov – tako v živo, kot tudi v obliki prezentacije na spletu.

Delovno srečanje nam je dalo novega zagona za projekt in tudi navdiha za vsakdanje delo na naših delovnih mestih.

Ustvarjalci projekta LinkINjob želimo rezultate in ugotovitve, do katerih prihajamo med delom v okviru projekta LinkINjob,  deliti tudi z drugimi. Da bi bile naše ugotovitve dostopne tudi drugim izobraževalcem odraslih in knjižničarjem, bomo rezultate ob zaključku projekta združili v e-priročnik. Do zdaj smo pripravili že dve poglavji priročnika:

• -          analizo raziskave o brezposelnosti, trgu dela in izobraževalnih možnostih različnih skupin brezposelnih v lokalnih okoljih sodelujočih partnerjev ter
• -          model izobraževalnega programa za knjižničarje, ki bodo pripravljali in vodili učne aktivnosti za brezposelne.

Obe poglavji sta trenutno dostopni v angleškem jeziku, v prvi polovici naslednjega leta bosta pa prevedeni v nacionalne jezike sodelujočih partnerjev, tudi slovenskega.

Kratek povzetek obeh poglavij:

Analiza raziskave o brezposelnosti, trgu dela in izobraževalnih možnostih v lokalnih okoljih sodelujočih partnerjev je povzetek raziskav, ki smo jih od novembra 2014 do januarja 2015 partnerji pripravili v posameznih sodelujočih državah. Po enotni metodologijo smo partnerji za svoje okolje pripravili:

-          Opis situacije na področju brezposelnosti in trga dela

-          Specifične politike na področju zaposlovanja

-          Izobraževalne možnosti za brezposelne v lokalni skupnosti

-          Izobraževalne aktivnosti v splošnih knjižnicah

-          Izkušnje partnerske knjižnice pri izobraževanju brezposelnih

-          Opredelitve posameznih skupin brezposelnih in njihovih izobraževalnih potreb (dolgotrajno brezposelni, starejši delavci, nižje izobraženi, ženske, posamezniki s posebnimi potrebami, iskalci prve zaposlitve), razlogi za njihov izbor in pričakovane učne aktivnosti.

Raziskava je pokazala, da partnerske knjižnice delujejo v okoljih s podobnimi problemi na področju brezposelnosti in trga dela, hkrati pa pokazala različne možnosti reševanja teh problemov. Opisi posameznih skupin brezposelnih in njihovih izobraževalnih potreb so dobro izhodišče za spoznavanje raznolikosti cilje skupine brezposelnih. Dostopne so tudi celotne parcialne raziskave po posameznih državah: Avstrija, Bolgarija, Finska, Irska, Litva, Romunija in Slovenija. V priročniku bo obljavljena skupna analiza oziroma povzetek.

Model izobraževalnega programa za knjižničarje, je nastal na podlagi petdnevnega  usposabljanja knjižničarjev za delo z brezposelnimi, ki smo ga v mesecu aprilu organizirali za zaposlene v sodelujočih knjižnicah. Model poleg uvoda vsebuje pet delov:

-          (1) Seznam ključnih kompetenc

-          (2) Vsebine posameznih modulov izobraževanja

-          (3) Učni program po modulih

-          (4) Napotki in nasveti za izvedbo

-          (5) Priporočena literatura

Pri njegovi pripravi je sodelovalo pet trenerk, ki so prispevale vsebinski in časovni okvir, udeleženci usposabljanja pa so prispevali povratne informacije o različnih vidikih usposabljanja. Model povzema ključne vsebine, ki naj bi jih takšno usposabljanje vključevalo, nekaj organizacijskih napotkov in priporočil za učinkovito izpeljavo. Pripravljen je modularno, tako da ga lahko institucije prilagodijo svojim potrebam in zmožnostim.

V Stolpu znanja v Linzu je aprila potekalo usposabljanje knjižničarjev iz partnerskih knjižnic za delo z brezposelnimi. Na petdnevnem izobraževanju je pet trenerk iz treh držav enaindvajsetim knjižničarjem iz sedmih držav pripravilo štirideset ur izobraževalnega programa. O vsebini, kakovosti in vzdušju na izobraževanju pa večkot številke povedo izjave in vtisi udeležencev izobraževanja, ki so zbrane tukaj ter fotografije iz izobraževanja, zbrane galeriji. 

Iz Mestne knjižnice Ljubljana so se izobraževanja udeležile tri knjižničarke. Vtise v slovenskem jeziku je zbrala in zapisala Polonca Lampič iz Knjižnice Fužine.

Med 20. in 24. aprilom 2015 sem se udeležila treninga za knjižničarje, ki je potekal kot del projekta LinkINJob, Job hunting with help of librarians, v okviru programa Erasmus +, v katerem kot koordinator sodeluje tudi Mestna knjižnica Ljubljana. Program treninga je zajemal vrsto delavnic  na temo, kaj lahko knjižnice ponudijo brezposelnim in kako lahko svoje dejavnosti za to ciljno skupino izboljšajo.

Zbrala se nas je pisana druščina enaindvajsetih knjižničarjev, iz Avstrije, Bolgarije, Finske, Irske, Litve, Romunije in Slovenije, ki delamo na različnih delovnih mestih v splošnih knjižnicah.  Čeprav so bili nekateri udeleženci že stari znanci iz prejšnjega Grundvig učnega partnerstva, projekta Lady Cafe, nekateri pa smo bili novinci, se je začetna zadrega kmalu razblinila. Vsak sklop predavanj je nadgradila živahna razprava, ko smo izmenjavali svoja mnenja, izkušnje in nove ideje za najboljše rešitve konkretnih problemov.

Najprej smo v skupinskem delu ugotavljali značilnosti različnih skupin brezposelnih ter katere dejavnosti v knjižnici bi bile za njih primerne. Obravnavali smo štiri ciljne skupine brezposelnih: mladi brezposelni in iskalci prve zaposlitve, starejši odrasli in dolgotrajno brezposelni, migranti ter dolgotrajno brezposelni in brezposelni z nižjo izobrazbo. Pomembno je namreč določiti cilje in ciljne skupine naše dejavnosti, pri čemer se moramo zavedati kaj lahko ponudimo in kakšne so potrebe uporabnikov. Neodgovorno si je domišljati, da v naprej vemo, kaj uporabniki potrebujejo in načrtujemo čisto zgrešeno temo delavnice, cikla predavanj, vsebino debate itd.

Sledil je del o značilnostih izobraževanja odraslih. Karmen Šemrl iz Glotta Nove je podala osnove dobrega treninga (predavanja, delavnice, tečaja).  Vsaka knjižnica lahko ponudi nabor znanj in storitev svojih servisov, vendar je pomembno vnaprej določiti, kakšne so potrebe posamezne ciljne skupine npr. glede na starost, kulturno ozadje, jezik, stopnjo izobrazbe, zdravstveno stanje. Potem se odločimo za primerno obliko izobraževanja, kjer lahko izbiramo med npr.:

• -          Tečaji za različne starostne skupine
• -          Informacije o državi
• -          Jezikovni tečaji
• -          Debatne skupine
• -          Računalniške delavnice
• -          Informacije o socialnih službah
• -          Priložnost, da se predstavijo
• -          Pravljice in delavnice za otroke
• -          Socialni prostor, ki omogoča boljše vključevanje v lokalno skupnost
• -          Možnost mentorstva in prostovoljnega dela.

Naslednji sklop je bil namenjen podajanju znanja, javnemu nastopanju, predstavitvi. Razdeljeni v skupine smo pripravili predstavitve na poljubne teme, pri čemer smo upoštevali temeljne strukture vsebine (zakaj, kaj , kako, kaj, če), tip učitelja, način govora, kako upoštevati avditorij, kako biti pozoren na posamezne slušatelje, pomembnost telesne govorice itd.

Helene Hoffman, sodelavka učnega centra Lewis iz Wissensturma, katerega gostje smo bili, je spregovorila o poznavanju in razvoju učnih metod, oz. kakšni so odrasli kot učenci. Začela je s temelji delovanja možganov in kako na osnovi tega določimo ali je nekdo vizualni, slušni ali kinestetični tip učenca. Takšna definicija naj bi nam pomagala pri izbiri učnih metod, ki zagotavljajo boljšo percepcijo, motivacijo in doseganje učnih ciljev. Delali smo tudi gimnastične vaje za možgane, ki naj bi pomagale pri:  bolj jasnih mislih, sproščanju, boljši koordinaciji, omogočanju naprednega vizualnega sledenja, povečanju hitrosti mišljenja, uravnoteženem čustvovanju, vzpodbudi pomnjenja, boljši povezanosti leve in desne možganske polovice. Helene nam je velikodušno ponudila tudi primere testov, s katerimi se pomaga pri uvodnem delu za lažje spoznavanje posameznega učenca.

Ker v MKL že leta uspešno deluje Borza dela, je kot predavateljica nastopila tudi naša sodelavka Lilijana Pahor in svoje bogate izkušnje tokrat delila s kolegi iz drugih knjižnic. Naša sodelavka Lilijana Pahor je v svojem prispevku spregovorila o podjetništvu. Kdo je za nas dober podjetnik, katerega poznamo, katere so lastnosti, ki jih lahko skupaj potrdimo za ključne, so bila vprašanja, na katere smo odgovarjali v delovnih skupinah. Potem smo zastavili tudi smernice, kaj lahko splošne knjižnice ponudimo podjetnikom – začetniku ali takemu že uveljavljenemu. Zanimiv se mi je zdel primer romunske knjižnice iz Brasova, ki že tradicionalno gosti letno srečanje združenja zobozdravnikov. Od tega nimajo neke materialne koristi, čeprav smo romunskim kolegom vsi malce poškilili v zobe, jim pa ta dogodek pomaga pri promociji, pri pozitivni podobi  knjižnice. Na neki način so tudi zobozdravniki njihovi zagovorniki.

Kolegica iz finske knjižnice Vantaa Maia Lehtola, ki pomaga uporabnikom pri pridobivanju IKT znanja, je spregovorila o svojem delu in o tem, kako se z brezposelnostjo spopadajo pri njih. Vsakodnevno se srečuje z najrazličnejšimi uporabniki in vsak ji predstavlja drugačen izziv. Starejši uporabniki se večinoma bojijo novih tehnologij, zato je toliko pomembnejše dobro osnovno znanje. Na Finskem je 10 % brezposelnih in velik del teh spada v skupino dolgotrajno brezposelnih. Vzrok temu je pogost umik imigrantk iz javnega življenja. Moški si poiščejo službo, se vsaj delno vključijo v družbo, dosti žensk pa se omeji na dom in nujne stike z okolico. Prvi korak k boljšemu vključevanju je znanje jezika. Knjižnica lahko pomaga predvsem kot odprt prostor z brezplačnimi informacijami o socialnih službah, o brezplačnih tečajih, z dostopom do interneta in možnostjo preizkusa različnih e-naprav. Pri tem pomagajo tudi študentje – prostovoljci. Posebej dobro je obiskan Language cafe, ki je debatna skupina, kjer se lahko priseljenci  srečujejo s Finci in vadijo finščino. Drugi tak projekt je Nice Hearts of Vantaa. Nice v finščini pomeni ženska. Namenjen je vključevanju priseljenk v družbo. Vsak brezposelni Finec, ki je dopolnil 58 let, je upravičen do službe (podobno našemu programu javnih del). Če želijo, se lahko zaposlijo tudi v knjižnici. Potem, ko jih opremijo s potrebnimi znanji, so zelo uspešni pri posredovanju IKT znanj starejšim uporabnikom. Knjižničarji posedujemo dosti znanj z različnih področij. Pri posredovanju pa je najpomembnejši človeški pristop. Po izkušnjah sodeč, se dosti uporabnikov obrača na točno določenega knjižničarja, s katerim so že vzpostavili stik in mu zato bolj zaupajo. Pomembna je graditev osebnih odnosov, saj s tem knjižnica krepi svoj položaj v lokalni skupnosti. Ni le ustanova, ki v kraju deluje, ampak je del kraja.

Zadnji del predavanj je vodila Breda Karun iz Zavoda Jara, pomembna strokovnjakinja in ena gonilnih sil pri razvoju knjižničarstva, ne le v Sloveniji ampak tudi v Evropi. »Kako dobiti in obdržati podporo knjižnici« bi lahko prevedla naslov njenega sklopa predavanj. Priznam, da sem se s pojmom Advocacy – zagovorništvo do sedaj srečala le mimogrede in mu nisem pripisovala posebnega pomena. Kakšna je razlika med lobiranjem in zagovorništvom, zakaj zagovorništvo in zakaj z njim začeti takoj, namen in uporabnost, kdaj deluje, kaj ga podpira in krepi… Tema me je navdušila! Gotovo je nastop kredibilnega zagovornika v javnosti prepričljivejši od še tako temeljite zbirke statističnih podatkov, urejenih v excelove tabele. Zbiranje statističnih podatkov, njihovo strukturiranje in interpretacija je le del agende, cilj pa morajo biti posledice, odziv, reakcije na te podatke: pomen, ki ga financerji pripisujejo knjižnici in ki naj vodi k podpori programov delovanja knjižničnih servisov.

Poslovili smo se od Linza, mesta, ki je veliko kot Ljubljana, mene pa je precej spominjalo na Maribor, le da pod mostom ni tekla Drava ampak Donava. Ob tej reki je tudi zelo zanimiv muzej Ars Electronica Center in vsakomur, ki ga bo pot kdaj zanesla tja, toplo priporočam, da tudi prestopi njegov prag.  Po mestu se je moč hitro in udobno premikati s pomočjo tramvajev. Po zgolj enem dnevu in potem, ko sem se dvakrat peljala v nasprotno smer, sem ga osvojila in se rada pomešala med meščane. Ti so pisana druščina domačinov in priseljencev z vseh koncev sveta. To, da so priseljenci postali del mestnega vsakdana, pričajo arabske cvetličarne, libanonske prodajalne živil in okrepčevalnice z bureki, ki delijo sosesko z domačimi pivnicami, Hoferjem in Sparom. Ne vem, če je tudi v predmestju večja poslovna cona, je pa v samem mestu še dosti proizvodnih obratov, kar priča o živahni poslovni dejavnosti  pa tudi o tem, zakaj je privlačno tolikšnemu številu prišlekov.

Pomemben del mesta je vsekakor Wissensturm, kjer smo se vsak dan srečevali.  Stolp znanja, kot bi lahko prevedli ime te impozantne stolpnice v središču mesta, je dejansko to. Pritličje in prvo nadstropje zaseda mestna knjižnica, družbo pa ji dela Center Lewis, učno središče, katerega sodelavke so bile naše gostiteljice. Njim gre zahvala, da smo se vsi počutili dobrodošle in da je vse potekalo gladko. V ostalih nadstropjih se vrstijo učilnice, prostori za vadbo, igralnice in konferenčni prostori, v katerih se preko celega dne odvija živahna dejavnost.

Kaj sem odnesla od tega srečanja? Omenila sem že, da je name naredilo velik vtis predavanje o pomenu zagovorništva, katerega možnosti nameravam malo bolje spoznati. Poleg tega naj omenim vizijo knjižnice, kot jo je opisala finska kolegica Ritva: knjižnica naj bo del lokalne skupnosti. Predvsem naj bo odprt prostor za srečanja, kamor lahko vsak vstopi . Naj bo prostor, kjer je dobrodošel, kjer poišče in najde: literaturo, znanje, informacije, pa tudi ljudi. Naj bo izhodišče za pot, na katero bo stopil potem. Naj bo cilj, kamor si je želel priti.

Tako vidim tudi našo knjižnico in info točko Borze dela na Fužinah. Dobila sem potrditev, da je to , kar delamo dobro in si lahko še bolj prizadevamo za to, da bo naša knjižnica pomemben del soseske. Naš pomen za iskalce zaposlitve je v tem, da jim ponudimo začetne informacije, da jim ponudimo prostor, kjer lahko napišejo prošnjo, jih napotimo na primerno socialno službo, pa tudi motiviramo, kar je mogoče le skozi pristen človeški  stik. Mislim, da je prihodnost knjižnice ravno v razvoju njene vloge kot socialnega prostora in da se nam tu odpira še precej možnosti.